Francoski proizvajalec avtomobilov Renault in evropski letalski proizvajalec Airbus sta podpisala sporazum o raziskavah in razvoju, katerega cilj je izboljšati energijsko gostoto baterij, ki se uporabljajo v električnih vozilih in prihodnjih hibridno-električnih letalih. Končno naj bi obe strani do leta 2030 dosegli konfiguracijo polprevodniških baterij, ki bo pripravljena za proizvodnjo.
Z drugimi besedami, Renault bo izkoristil strokovno znanje Airbusovih inženirjev na področju zelo lahkih in zelo močnih materialov, Airbus pa bo izkoristil strokovno znanje skupine Renault na področju sistemov za upravljanje baterij.
"V skupini Renault imamo zaradi 10 let izkušenj v vrednostni verigi električnih vozil nekaj najmočnejših povratnih informacij s tega področja in strokovno znanje o delovanju sistemov za upravljanje baterij. Naše inženirske ekipe, ki jih vodi ista ambicija po inovacijah in zmanjšanju ogljičnega odtisa, se izmenjujejo z Airbusovimi, da bi zbližale prečne tehnologije, ki bodo omogočile uporabo hibridnih letal in razvoj vozil prihodnosti," je dejal Gilles Le Borgne, EVP, inženiring v skupini Renault.
Tako avtomobilski kot letalski proizvajalec sta si zastavila cilj, da bosta do leta 2050 imela ničelne neto emisije, ta sporazum pa naj bi pospešil razvoj novih tehnologij, ki jima bodo omogočile doseči zastavljeni cilj.
Raziskave na področju baterij s trdnim napajanjem so še dolga pot, preden bodo postale izvedljiva možnost za vozila na množičnem trgu, vendar je na tem področju že nekaj pionirjev. Samsung gradi povsem nov obrat samo v ta namen, Solid Power že ima avtomatizirano pilotno proizvodno linijo za polprevodniške baterije, Nissan pa na Japonskem izdeluje prototipe svojih laminiranih celic, ki se bodo do leta 2028 končno znašle v serijskem električnem vozilu.
Ena od glavnih prednosti baterij v trdnem stanju v primerjavi z litij-ionskimi baterijami je, da lahko shranijo več energije na enaki površini. Renaultov aktualni model Megane E-Tech EV je na primer mogoče naročiti s 60 kWh baterijskim sklopom, ki crossoverju omogoča največji doseg 280 kilometrov. S polprevodniško baterijo enakih fizičnih dimenzij bi bilo mogoče podvojiti doseg, ne da bi to vplivalo na težo.
Dodatna prednost polprevodniških baterij je, da se lahko polnijo hitreje kot litij-ionske baterije, saj so veliko bolj stabilne pri visokih temperaturah, kar zmanjšuje nevarnost požarov.